Kje je danes Wish.com? Zgodba o vzponu in propadu kralja bizarne spletne nakupovalne mrzlice

Se še spomnite časov, ko smo vsi mrzlično odpirali aplikacijo Wish, se smejali najbolj bizarnim izdelkom, ki jih je ponujal algoritem, in naročali majice za dva evra, ki so nato potovale do nas tri mesece? Wish.com je bil pred leti absolutni kralj spletnih nakupov, danes pa o njem skorajda ne slišimo več. Kaj se je zgodilo s platformo, ki je bila nekoč vredna neverjetnih 14 milijard dolarjev, in ali sploh še obstaja?

Od garažnega projekta do 14-milijardnega giganta

Zgodba Wish-a se je začela leta 2010, ko sta jo ustanovila nekdanja programerja Googla in Yahooja. Njuna ideja je bila preprosta: ustvariti nakupovalno izkušnjo, prilagojeno pametnim telefonom, kjer so bili izdelki nepredstavljivo poceni. Skrivnost uspeha je bila v tem, da je Wish kupce povezal neposredno s kitajskimi trgovci, s čimer so izločili posrednike, dostava pa je bila poceni zaradi subvencioniranih poštnih stroškov iz Kitajske.

Okoli leta 2020 je bil Wish na vrhuncu. Imeli so več kot 100 milijonov aktivnih uporabnikov mesečno, sponzorirali so košarkarsko ekipo Los Angeles Lakers in postali ena najbolj prenesenih aplikacij na svetu. Ko je podjetje konec leta 2020 vstopilo na borzo, je bila njegova vrednost ocenjena na kar 14 milijard dolarjev.

Ko “naročeno proti prejetemu” postane internetni meme

Hitra rast pa je prinesla resne težave. Wish je kmalu postal žrtev lastnega uspeha in pomanjkanja kontrole nad prodajalci. Splet so preplavili posnetki in šale o tem, kaj so ljudje dejansko dobili v paketih:

• Naročiš preprogo za dnevno sobo, dobiš miniaturno različico za punčke.
• Naročiš pametni telefon, dobiš plastično igračo ali prazen ovitek.
• Oblačila so bila pogosto iz popolnoma napačnih materialov in v nerealnih velikostih.

Fraza “izgleda kot z Wisha” je hitro postala uradni internetni sinonim za nekaj, kar je poceni, ponarejeno, zgrešeno ali izjemno slabe kakovosti.

Udarec evropske zakonodaje in astronomski padec

Težave niso bile le estetske narave, ampak tudi varnostne. Francoski regulatorji so leta 2021 ugotovili, da je velik del analiziranih izdelkov na Wishu (predvsem igrače in elektronika) nevaren za uporabo in ne ustreza EU standardom. Francija je šla celo tako daleč, da je odredila umik Wish-a iz Googlovih iskalnih rezultatov in trgovin z aplikacijami.

Uporabniki so zaradi slabih izkušenj, ponaredkov in predolgih dobavnih rokov začeli masovno zapuščati platformo. Prihodki so strmoglavili, z njimi pa tudi vrednost podjetja, ki je izgubilo več kot 99 % svoje borzne vrednosti.

Prodaja za drobiž in prihod novih igralcev

Zgodba je svoj uradni epilog dobila spomladi leta 2024. Wish, ki je bil nekoč vreden 14 milijard, je bil uradno prodan singapurskemu e-commerce podjetju Qoo10 za vsega 173 milijonov dolarjev – kar je v poslovnem svetu pravi drobiž. Novi lastniki so platformo umaknili z borze in jo poskušajo reševati z integracijo v svojo logistično mrežo ter strožjim nadzorom nad trgovci.

Medtem ko je Wish tonil, pa je trg bliskovito zapolnil nekdo drug. Danes mesta, ki jih je včasih zasedal Wish, popolnoma obvladujeta Temu in Shein. Prevzela sta zelo podoben koncept prodaje neposredno iz kitajskih tovarn, vendar z neprimerljivo agresivnejšim marketingom, boljšo logistiko in bistveno hitrejšo dostavo.

Wish.com torej še vedno obstaja in deluje, a čas njegove največje slave je nepopravljivo minil. Ostaja pa kot odličen opomin, da v svetu spletne trgovine izjemno nizka cena na dolgi rok ne more premagati popolne izgube zaupanja kupcev.